vstopi

O bolezni

Kajenje predstavlja visoko tveganje.
A to ni vse.

Pljučni rak je ena najpogostejših oblik raka, ki ogroža naše zdravje, a ne prizadene le kadilcev. Kajenje je glavni dejavnik tveganja.
Strupene snovi v zraku (radon, azbest), delo v onesnaženem okolju (gradbeništvo, kemična in kovinska industrija), pa tudi genetski vplivi lahko sprožijo bolezen, ki se razvija tiho in dolgo časa ostane neopažena.

bolezenski znaki

Znak za obisk zdravnika so simptomi, ki ne minejo ali se pogosto ponavljajo.

Simptomi pljučnega raka so nespecifični, saj se pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Prav zato je pomembno, da ob pojavu težav čim prej obiščete zdravnika, ki vas bo po potrebi napotil na ustrezne preiskave.

kašelj (posebno če se spremeni narava kašlja)

težje dihanje

bolečina ali zbadanje v prsih

hitra utrujenost

močnejši izmeček iz pljuč (včasih s sledovi krvi)

pogosta vnetja pljuč (kljub zdravljenju z antibiotiki)

nepojasnjeno hujšanje

hripavost

Pojavijo se lahko tudi glavobol, ohromelost, bruhanje, bolečine v kosteh ali sklepih, potenje.

Odkrili ste simptom.
Kaj zdaj?

Čim prej obiščite zdravnika.
Pravočasna diagnoza lahko reši življenje.

ZGODBE

Moja izkušnja s pljučnim rakom …

Pri 59. letih sem zbolel za rakom pljuč. Delal sem v kemični tovarni, bil sem strasten kadilec in stroka pravi, da naj bi to bil tudi vzrok bolezni. Nekega dne sem opazil gnojni izmeček z malo krvi in pomislil, da je to posledica dolgoletnega kajenja, čeprav takrat že dve leti nisem kadil. Preiskave pokazale, da imam raka pljuč v 3. stadiju z metastazami na bezgavkah. Sprejel sem novico in verjel zdravnikom, da bosta kemoterapija in operacija uspešni. Zdravljenje ni bilo prijetno, v oporo mi je bila družina.

Ko sem zdravnika vprašal, zakaj sem zbolel, je rekel, da je najpogostejši vzrok res kajenje, in kadil sem veliko in dolga leta, a v službi sem bil izpostavljen tudi kemikalijam, ki so registrirane kot rakotvorne. Zdaj živim zdravo. Zelo veliko hodim, celo na Šmarno goro pridem z enim pljučnim krilom. Danes lahko rečem, da so meni pomagali zdravniki, Društvo onkoloških bolnikov, nekaj malega sem k ozdravitvi pripomogel tudi sam.

VEČ

statistika

0 do 0 %

primerov je posledica kajenja (aktivnega ali pasivnega)

⁰/₀

pacientov za diagnozo izve prepozno

novih bolnikov vsako leto (v Sloveniji)

0 do 0 let

lahko traja od izpostavitve kajenju do pojava težav

0 let

povprečna starost ob diagnozi

preventiva

Umaknite se dimu. Pogasite tveganje.

Kar 80-85 % primerov pljučnega raka nastane zaradi kajenja. Tveganje za bolezen lahko močno zmanjšamo, če prenehamo kaditi. Vendar to ni dovolj. Izogibati se moramo tudi pasivnemu kajenju ter izpostavljanju škodljivim snovem, ki lahko prizadenejo pljuča.

Prav tako je pomembno da skrbimo za zdrav življenjski slog. Zdrava prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, ter redna telesna aktivnost še dodatno ščitita naša pljuča.

zdravljenje

Pljučnega raka je mogoče premagati

Pri sumu na pljučnega raka vas bo zdravnik napotil k pulmologu, ki se ukvarja z diagnostiko ob sumu na pljučni rak. Ta vas bo napotil na dodatne slikovne preiskave (CT slikanje prsnega koša, trebuha in glave), za potrditev diagnoze bo odvzel košček malignega tkiva (z invazivno metodo, bronhoskopijo, ali z drugimi metodami, v kolikor bo to mogoče), napotil vas bo še na druge dodatne preiskave (laboratorijske preiskave, ter glede na potrebe scintigrafijo okostja, PET-CT ali MRI glave).

Pri diagnozi pljučnega raka v zgodnjem stadiju je bolezen možno uspešno zdraviti. Zdravljenje pljučnega raka lahko poteka z operacijo, obsevanjem, ali sistemsko terapijo. Za najboljše rezultate zdravljenja je največkrat potrebna kombinacija več načinov zdravljenja.

Zelo pomembno je tudi podporno in simptomatsko zdravljenje, s katerim se vzdržuje dobra psihofizična kondicija (sprehodi, vadba, zdrav življenjski slog), lajšajo bolečine (protibolečinska zdravila) ter nudi psihosocialna podpora.

Pri pljučnem raku so ponovitve pogoste, zato je priporočljivo izvajati redne kontrole. Bolezen se lahko ponovi lokalno (v pljučih) ali pa se pojavijo oddaljeni zasevki (npr. v kosteh, možganih). V takih primerih je treba zdravljenje ponoviti oz. prilagoditi glede na nov pojav bolezni.

Izkašljajte svoje dvome

Vedno se lahko obrnete na Društvo onkoloških bolnikov Slovenije.
Na voljo je tudi brezplačni OnkoFON, kjer vam strokovnjaki nudijo pogovor, razumevanje in spodbudo.

Obišči društvo na spletu

Pokliči OnkoFON: 080 23 55